"?Komajda je mogoče verjeti, da se navidez nedolžna gozdnata gora, ki se dviga 700m z jugozahodnih robov Panonske nižine, tako strmo vzpenja prav do vrha, kot se 978m visoki Boč?" (Hribi nad mesti). Smo na robu Haloz, zato je težko verjeti, da smo tudi v Karavankah. A kamnina, iz katere je sestavljen hrib, izdaja, da je to res in da smo na skrajnem vzhodnem repu Karavank. Tudi ne verjemite, da je planinski dom pod Bočem postavljen 658 m visoko, kakor marsikje piše. Pravilno je 698m visoko. Nekaj pa moramo tudi verjeti. Da apnenčasta podlaga omogoča številne kraške pojave. Jame, votline, vrtače in manjša polja po pobočju, ob vznožju pa številne izvire pitne in mineralne vode. Čez Boč poteka tudi meja ilirsko-mediteranske flore z zelo pestrim rastlinstvom. Zato je širše območje Boča zavarovano kot krajinski park. Zaradi velikonočnice, ene najbolj ogroženih, čeprav zavarovanih rastlin pri nas, daje območju mednarodni naravovarstveni pomen.

Spodnjih strmin se bomo izognili tako, da bomo "odovinkali" malo više. Za pešačenje nam bo še vedno ostalo uro in pol časa. Vzeli si ga bomo tudi za vzpon na 20m visok razgledni stolp. Naj se iz doline vidi, kdo je na vrhu! Saj strašne Špelke in njenih pajdašev iz jame Balunjače ni več. Kak skriti zaklad pa bomo našli v eni od obeh koč pod vrhom.

Pri društvu se zberemo ob 7. uri. Prijave so zaradi prevoza obvezne. Oprema naj bo obogatena s kakšnim zložljivim dežnikom, čeprav naj bi dež kazal svojo sitnobo šele popoldne. Boč je v več veznih poteh, zato ne pozabite na dnevnike. Suše v avtomobilskih rezervoarjih bo tokrat za 5 EUR na udeleženca. Doma bomo najpozneje do 14. ure.

Lepo vabljeni.

Dušan